Slovenija je najprej priznavala uporabo 19.a člena konvencije, nato pa svojo prakso popolnoma obrnila, odločanje ustavila za več let in delavcem za nazaj izdala visoka doplačila davka. Medtem ko Avstrija zaposlenim izdaja uradna potrdila, da sodijo pod 19.a člen, je Slovenija enostransko odločila nasprotno — brez sprožitve postopka skupnega dogovora med državama. SDMS opozarja, da takšno ravnanje resno posega v pravno varnost, legitimna pričakovanja in položaj slovenskih čezmejnih delavcev v Evropski uniji.
Sindikat delavcev migrantov Slovenije (SDMS) je na Evropsko komisijo vložil uradno pritožbo zaradi ravnanja Republike Slovenije pri obdavčitvi slovenskih rezidentov, zaposlenih v javnem sektorju Republike Avstrije.
SDMS Sloveniji očita, da je najprej priznavala uporabo 19.a člena Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Avstrijo, nato pa svojo prakso popolnoma spremenila. Na podlagi pretekle pozitivne prakse slovenskih organov in uradnih potrdil avstrijskih davčnih organov so delavci v Avstriji zakonito uveljavljali pravice, kot je recimo Familienbonus Plus, saj so bili prepričani, da njihovi dohodki v Sloveniji ne bodo dodatno obdavčeni. Familienbonus plus je socialni korektiv, NI davek od dohodka, zato se v Sloveniji davčno ne bi smel obravnavati.
Slovenski organi so nato odločanje o teh zadevah za več let dejansko ustavili, kljub zakonsko določenim rokom za izdajo odločb. Po večletnem obdobju neodločanja pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejelo novo razlago, po kateri ti zaposleni kljub uradnim potrdilom avstrijskih organov ne sodijo v okvir 19.a člena. Po spremembi sodne prakse so bile nato izdane negativne odločbe za več let hkrati za nazaj, zaradi česar se številni delavci danes soočajo z več tisoč evrov visokimi doplačili davka.
Mario Fekonja, predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije:
»Slovenija je kakšno leto ali dve priznavala uporabo 19.a člena, potem pa si je čez noč premislila in ljudem za več let nazaj izdala visoka doplačila davka. Avstrija izda uradno potrdilo, da gre za javnega uslužbenca, Slovenija pa odloči, da Avstrija očitno ne ve, kdo dela v njenem javnem sistemu. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se Ustavno sodišče o tako pomembnem vprašanju sploh ni želelo vsebinsko izreči.«
Sindikat Sloveniji očita tudi, da je kljub očitnemu konfliktu v razlagi med Slovenijo in Avstrijo enostransko odločila, da ti delavci ne sodijo pod 19.a člen, čeprav Avstrija izdaja uradna potrdila o nasprotnem. Kljub temu Slovenija ni sprožila postopka skupnega dogovora po 26. členu konvencije, ki je namenjen prav reševanju takšnih sporov med državama.
Dodatno SDMS opozarja tudi na problematično uporabo metode navadnega odbitka, zaradi katere slovenski organi ne priznavajo ustrezno določenih elementov avstrijskega davčnega sistema, predvsem Familienbonus Plus, kar dodatno povečuje davčne obremenitve slovenskih čezmejnih delavcev.
