Ustavno sodišče je v pritožbi čezmejnih javnih delavcev o 19. členu Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja odločilo, da ne bo odločalo.
Slovenski čezmejni delavci, zaposleni v javnem sistemu Republike Avstrije, so se znašli v absurdni in nevarni pravni situaciji. Avstrija jih na podlagi uradnih potrdil priznava kot javne uslužbence, Slovenija pa ne. Kljub temu je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo, da ti delavci ne spadajo pod ustrezno določbo Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Avstrijo, kar v praksi pomeni dodatno obdavčitev v Sloveniji.
Po domače povedano Avstrija pove, da je ta delavec njihov javni uslužbenec, slovensko sodišče pa razsodi, da Avstrija nima prav.
Gre za očiten konflikt med državama, ki bi ga bilo treba reševati z meddržavnim postopkom skupnega dogovora (MAP). Ta mehanizem obstaja prav zato, da se prepreči dvojna obdavčitev in pravna negotovost. A Slovenija ga ni uporabila. Odločila je enostransko – brez dialoga z Avstrijo in brez zaščite delavcev.
Vmes so postopki v Sloveniji več let stali. Država ni odločala, nato pa je izdala negativne odločbe za nazaj. Delavci, ki so v tem času ravnali v dobri veri in uveljavljali pravice v Avstriji, so se čez noč znašli pred visokimi doplačili davka, ki lahko dosegajo tudi več tisoč evrov letno.
In ko bi pričakovali, da bo najvišja instanca zaščitila pravno varnost, se je zgodilo nasprotno. Ustavno sodišče Republike Slovenije pritožb sploh ni obravnavalo – zavrglo jih je, ne da bi vsebinsko odločilo z obrazložitvijo, da pritožnik nima pravnega interesa.
Mario Fekonja – predsednik SDMS: “Kakšno pravno varnost imamo v Sloveniji, če se najvišje sodišče v državi o tako pomembnih vprašanjih sploh ne želi vsebinsko izreči? Slovenija pri tem ni uporabila niti 26. člena Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Avstrijo, ki jasno določa, da je ob dvomu glede razlage potrebno sprožiti postopek skupnega dogovora med državama. Namesto tega je odločila enostransko, brez dialoga z Avstrijo, in pri tem prezrla celo uradna potrdila druge države. Ali lahko v takšnem sistemu sploh še govorimo o pravni državi? Če je ustavno sodišče dvignilo roke nad tem, mi jih sigurno ne bomo. Obvestili smo že določene evropske poslance in tuje medije seznanili s početjem Slovenije.”
V sindikatu dodajajo še, da delavci niso iskali lukenj v sistemu. Ravnali so na podlagi uradnih potrdil in obstoječe prakse. Danes pa za to zaupanje plačujejo visoko ceno.
Sindikat delavcev migrantov Slovenije je o ravnanju države že obvestil evropske poslance ter seznanil tudi avstrijske medije. Gre za problem, ki presega Slovenijo – gre za spoštovanje mednarodnih pogodb, pravno varnost in zaščito delavcev v Evropski uniji.
