Predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Mario Fekonja se je danes srečal s predstavniki Ministrstva za finance in vodstvom Finančne uprave Republike Slovenije. V ospredju sestanka so bila tri ključna področja, ki po oceni SDMS trenutno predstavljajo pomembna odprta vprašanja za slovenske čezmejne delavce.
Na sestanku, ki je potekal v prostorih Ministrstva za finance v Ljubljani, je SDMS predstavil svoja pisna stališča in konkretne predloge glede problematike davčnega rezidentstva, uporabe 19. člena Konvencije med Slovenijo in Avstrijo ter davčne obravnave Familienbonus Plus.
Obravnavana je bila tudi problematika dolgotrajnih postopkov FURS in primerov, ko davčni zavezanci odločbe za več davčnih obdobij prejmejo v relativno kratkem časovnem obdobju, zaradi česar se lahko naenkrat soočijo z visokimi doplačili dohodnine.
Davčno rezidentstvo po trajni preselitvi v tujino
SDMS je ponovno opozoril na problem oseb, ki se po razpadu partnerske oziroma družinske skupnosti dejansko in trajno preselijo v tujino, si tam uredijo bivanje, zaposlitev in svoje življenje, v Sloveniji pa ostane njihov mladoletni otrok.
V praksi se pojavljajo primeri, ko FURS obstoj mladoletnega otroka v Sloveniji obravnava kot zelo pomembno osebno vez pri ugotavljanju središča življenjskih interesov posameznika.
Stališče SDMS je, da obstoj mladoletnega otroka nedvomno predstavlja pomembno osebno vez s Slovenijo, vendar ta okoliščina ne bi smela biti obravnavana avtomatično in ločeno od vseh drugih okoliščin posameznega primera.
Pri ugotavljanju davčnega rezidentstva je treba presojati celoto osebnih in ekonomskih vezi posameznika ter njegovo dejansko življenjsko situacijo.
19. člen Konvencije med Slovenijo in Avstrijo
Pomemben del sestanka je bil namenjen tudi uporabi 19. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Gre za področje, kjer se SDMS že dalj časa srečuje s primeri zaposlenih pri avstrijskih javnih subjektih, pri katerih prihaja do različnih stališč glede tega, ali se za njihove dohodke uporablja posebna ureditev državne službe iz 19. člena ali splošna pravila obdavčitve dohodkov iz zaposlitve.
Tudi Ministrstvo za finance je v svojih preteklih pojasnilih poudarilo, da je treba uporabo 19. člena presojati glede na konkretne okoliščine posameznega primera ter razmejevati državno in javno službo.
SDMS je posebej izpostavil primere, ko posameznik razpolaga z dokumentacijo oziroma stališčem avstrijskega pristojnega organa glede uporabe 19. člena, slovenski davčni organ pa zavzame drugačno stališče.
Po mnenju SDMS je treba v primeru dejansko različnih razlag iste določbe med državama vprašanje razjasniti tudi na meddržavni ravni in uporabiti mehanizme, ki jih za reševanje težav oziroma dvomov pri razlagi Konvencije predvideva sama mednarodna pogodba.
Familienbonus Plus
Tretja pomembna tema je bila slovenska davčna obravnava avstrijskega Familienbonus Plus.
SDMS je opozoril na položaj, ko Avstrija posamezniku zaradi otroka in njegovega družinskega položaja zmanjša avstrijsko davčno obveznost, posledično pa je znesek avstrijskega davka, ki se pri slovenski odmeri prizna kot odbitek, nižji.
- člen Konvencije namreč določa metodo odprave dvojnega obdavčevanja, po kateri Slovenija pod pogoji iz Konvencije kot odbitek upošteva davek od dohodka, plačan v Avstriji.
Posledica je lahko, da se korist Familienbonus Plus pri slovenski odmeri dohodnine deloma ali v celoti izniči.
SDMS meni, da je treba takšen učinek ponovno proučiti, tudi z vidika evropskega prava in položaja čezmejnih delavcev.
Težave zaradi poznega izdajanja odločb
Na sestanku je SDMS izpostavil tudi problem dolgotrajnih davčnih postopkov in primerov, ko posamezniki na odločbe čakajo dalj časa, nato pa prejmejo odločbe za več davčnih obdobij ter se v kratkem času soočijo z visokimi finančnimi obveznostmi.
Posebej je bil izpostavljen tudi praktičen problem oseb, ki zaradi neizdane odločbe o dohodnini ne morejo pravočasno dokazovati svojega dejanskega dohodkovnega položaja pri uveljavljanju drugih pravic, med drugim pri določitvi plačila vrtca.
»Potrebujemo rešitve, ki bodo vzdržale tudi v praksi«
Mario Fekonja, predsednik SDMS:
»Teme, o katerih smo se danes pogovarjali, so za čezmejne delavce izredno pomembne, saj se pri vseh treh srečujemo s konkretnimi življenjskimi posledicami.
Pri davčnem rezidentstvu smo predlagali, da se ponovno prouči položaj osebe, ki po razpadu družinske skupnosti dejansko in trajno preseli svoje življenje v tujino, v Sloveniji pa ima mladoletnega otroka. Otrok je nedvomno pomembna osebna vez, vendar menimo, da samo ta okoliščina ne sme avtomatično odločiti celotnega vprašanja davčnega rezidentstva.
Pri 19. členu smo izpostavili predvsem vprašanje različnih razlag. Če avstrijski in slovenski pristojni organ isto določbo meddržavne konvencije razlagata oziroma uporabljata različno, ne more biti dolgoročna rešitev, da mora vsak posamezni delavec skozi večletne upravne in sodne postopke. Vztrajali smo, da je treba v primeru dejanskega razhajanja uporabiti mehanizme, ki jih Konvencija sama predvideva za medsebojno usklajevanje pristojnih organov obeh držav.
Opozorili smo tudi na dolgotrajno izdajanje odločb FURS. Če zavezanec svoje obveznosti izpolni pravočasno, ne more biti sprejemljivo, da zaradi dolgotrajnosti postopkov pozneje v kratkem času prejme več odločb in se naenkrat sooči z visokimi doplačili. Takšni postopki imajo lahko posledice tudi pri uveljavljanju drugih pravic, na primer pri določitvi plačila vrtca.
Pri Familienbonus Plus smo opozorili na sistemski učinek sedanje obravnave. Gre za avstrijsko davčno ugodnost, vezano na otroka in družinski položaj posameznika. Če Avstrija zaradi otroka delavcu zmanjša davčno obveznost, posledica tega pa je višje doplačilo dohodnine v Sloveniji, se lahko namen te ugodnosti za slovenskega čezmejnega delavca dejansko izniči. Zato smo predlagali, da Ministrstvo za finance vprašanje ponovno prouči, tudi z vidika evropskega prava in prostega gibanja delavcev.
Naš namen ni iskati konfliktov, ampak doseči jasna pravila in sistemske rešitve. Čezmejni delavec mora vnaprej vedeti, kakšne so njegove pravice in obveznosti, ne pa odgovore iskati skozi večletne davčne in sodne postopke.«
V kratkem se bo predsednik SDMS srečal tudi s predstavniki zunanjega ministrstva, kjer se bodo pogovarjali o možnostih spremembe načina obdavčevanja, dogovorjenega v meddržavnih konvencijah. Predlagani način bi namreč rešil veliko večino sedanjih težav z obdavčevanjem tujega dohodka.
Pogovori se bodo nadaljevali
SDMS bo aktivnosti na področju čezmejnega obdavčevanja nadaljeval. Na sestanku smo predstavili stališča, izpostavili posledice problema ter predlagali nekatere rešitve. Sedaj je na strani ministrstva, da se uskladi pripravi odgovore.
Predsednik SDMS se bo v kratkem srečal tudi s predstavniki Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, kjer želi sindikat odpreti vprašanje možnosti sprememb oziroma dopolnitev načina obdavčevanja, dogovorjenega v meddržavnih konvencijah.
Po oceni SDMS bi bilo mogoče del sedanjih sistemskih težav dolgoročno rešiti prav z ustreznejšo ureditvijo razdelitve pravice do obdavčitve med državama.
Predlog sprememb Zakona o dohodnini
Na sestanku je bilo govora tudi o predlogu sprememb Zakona o dohodnini, ki bi lahko pomembno vplival na davčno obravnavo čezmejnih delavcev.
Predlog na današnjem sestanku ni bil podrobneje obravnavan, saj je že v zakonodajnem postopku.
SDMS bo njegovo nadaljnjo obravnavo spremljal in si prizadeval, da bodo pri iskanju rešitev ustrezno upoštevane posebnosti položaja slovenskih rezidentov, ki svoj dohodek iz zaposlitve dosegajo v tujini.
SDMS bo o nadaljnjih pogovorih z državnimi organi in morebitnih konkretnih premikih člane ter javnost sproti obveščal.
